Ko berem evangelij o angelovem oznanjenju Mariji, se vedno spomnim besed, ki mi jih je nekdo nekoč rekel: »Bog nam vedno da milost, da zmoremo iti čez preizkušnje ali opraviti nalogo, ki nam je zaupana.«
Tudi Marija je postavljena pred novo nalogo: »Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus«. Pri Mariji se ponovi vzorec, kakršnega poznamo pri drugih klicih v Svetem pismu. Pomislimo samo na preroka Izaija in Jeremija, kako se branita, ko ju Bog pokliče za preroka in jima tako nalaga novo poslanstvo. Strah ju je in čutita se nemočna in grešna. Prerok Jeremija zapiše: »Jaz pa sem rekel: 'Oh, Gospod, ne znam govoriti, ker sem še deček'«, med tem ko prerok Izaija zapiše: »Gorje mi, ker sem mož z nečistimi ustnicami.« Oba dvomita, da bi zmogla opraviti odgovorno nalogo. Ker se prerok boji, ga Bog opogumi: »Nikar se jih ne boj, saj sem jaz s teboj, da te rešujem«.
Tudi pri Marijinem klicu vidimo: ko Bog človeka pokliče in mu zaupa nalogo ali poslanstvo, mu da tudi milost in moč, da bo zaupano nalogo izpolnil. Seveda pa tega ne smemo razumeti ozko, nekako tako, da Bog pomaga samo tistim, ki jih kliče v svojo posebno službo (duhovništvo, redovništvo). Milost in moč daje vsakemu človeku, ko ga pokliče za neko poslanstvo, na primer zakoncema, ko se poročita, pa tudi, ko je njun zakon preizkušan, ko se jima morda rodi otrok s posebnimi potrebami ali pa ko otrok sploh ne moreta imeti. Bog nam stoji ob strani tudi, ko nas zadenejo preizkušnje, bolezni, nenadne izgube ljubljene osebe, osamljenost, veliko razočaranje. In še bi lahko našteval.
Seveda pa mora poklicani, če hoče izpolniti zaupano nalogo in začutiti božjo bližino ter pogum, prej stopiti v osebni stik z Bogom. Marija Boga tako posluša in upošteva, da se popolnoma prepusti njegovi volji: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Tako se Marijin DA zgodi v kontekstu ljubezni, v ozračju bližine in prijateljstva z Bogom. Ko Marija spozna, da Bog računa z njo, da jo upošteva, skratka, da jo ljubi, lahko v moči te ljubljenosti sprejme njegov načrt. Boga je sprejela v svoje življenje. Izrekla je svoj »fiat«. Verovala je, da »Bogu ni nič nemogoče«.
Dejansko Marija ni nikoli izrekla besede »fiat«. Fiat je latinska beseda; Marija pa ni govorila latinsko, niti grško. Kaj je rekla v tistem trenutku, katera beseda je prišla iz njenih ust? Gre za besedo, ki jo vsi, ne da bi to vedeli, poznamo in pogosto ponavljamo. Rekla je »amen«. Amen je bila beseda, s katero so Judje izrekali privolitev Bogu. Poleg besed Abba in Maranatha je tudi ta med redkimi besedami, ki si jih kristjani niso drznili prevesti, ampak so jih ohranili v jeziku, v katerem sta jih izgovorila Marija in Jezus. S to besedico, besedico amen rečemo veliko stvari: »Gospod, če je tebi tako prav, hočem to tudi jaz.«
Praktičen sklep tega našega razmišljanja je, da tudi mi rečemo Bogu glasen in močan amen. Da Bogu rečemo da, v položaju, v katerem se v tem trenutku nahajamo. Če pa bi bili radi še bliže Mariji, uporabimo njene besede in recimo: »Glej, Gospodova služabnica (služabnik) sem, zgodi se mi po tvoji besedi.«
Prosimo Gospoda, da bi tudi nas prevzela Božja ljubezen in bi v moči te ljubljenosti sprejeli poslanstvo, ki nam ga je zaupal ter da bi pri tem čutili njegovo bližino. Da bi začutili, da se je Jezus Kristus pred dobrimi dva tisoč leti rodil, da bi nam prinesel Božjo bližino. Da Bog ne bi bil nek oddaljeni Bog, ki me strogo gleda in sodi, ampak, da bi bil Bog to, kar pomeni njegovo ime Emanuel, Bog z nami.
Dragi bratje in sestre, v teh nekaj dneh, ki so še pred nami do božiča, si močno želim, da bi mi vsi ponovno odkrili, kdo je tisto Dete in kaj nam je s svojim prihodom prineslo. Božiču moramo vrniti njegov pomen. Božič brez deteta Jezusa je kakor okvir brez slike, kakor maša brez posvečenja, kakor slavje brez slavljenca.
Božični praznik je bil vedno priložnost, da se je v srcih vseh, odraslih in otrok, prebudilo tisto najboljše, najbolj spontano, sposobnost veselja in čudenja. To se je dogajalo celo med vojno in to se mora zgoditi tudi danes, ko smo prestrašeni zaradi korona krize.
Rad bi vam nekaj predlagal: da bi vsaka družina v letošnjem božiču posvojila deklico. Deklico, ki ji je ime Upanje! Da bi jo pripeljali domov. Da bi z vstopom Upanja v naše domove začeli znova, vsak dan znova. Amen.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.
Sveta Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
Sveti Rok, priprošnjik zoper kužne bolezni, prosi za nas!