Prišli smo do zadnje nedelje bogoslužnega leta, ko obhajamo praznik Kristusa Kralja. V evangeliju smo priča poslednjemu dejanju človeške zgodovine: vesoljni sodbi. Težak evangelij, ki pa nam v svojem bistvu prinaša upanje in spodbudo.
Podoba o desnih in levih, katero smo slišali, nima političnega pomena preteklosti, ampak označi dobro in slabo. Pastir je namreč v Palestini zvečer v staji ločil ovce od kozlov in ovcam čez noč namenil bolj varen kraj.
V evangeliju pa mi dva stavka še posebej odmevata v ušesih.
»Ko pride Sin človekov«. Svet se ne bo končal s tako ali drugačno katastrofo, ampak s prihodom Sina človekovega. Kar je napovedal, se je tudi zgodilo: napovedal je trpljenje in je tudi sam trpel. Napovedal je nasilno smrt in je tudi sam umrl. A napovedal je tudi vstajenje in je vstal. Kristus je vstal in vstali bomo tudi mi. Zaupajmo v njegovo besedo, ker bo prišel po nas. Torej ni več vzroka za strah, ampak za upanje.
»Karkoli ste storili…« Kristus pove, da bo zadnji izpit iz ljubezni. Ni dovolj samo pozitivno misliti, da bomo smeli pred Boga. Zanimalo ga bo, kaj smo dobrega storili svojim bližnjim. Ne bo nas vprašal o naših dobrih sklepih ali obljubah - teh imamo v obilici, ampak nas bo vprašal po naših dobrih dejanjih. Ne bo nas vprašal po veri, saj se vera kaže v delih.
Vrnimo se k podobi kralja. Naš kralj je sprejel trnjevo krono. Naš kralj je sprejel prestol križa. Naš kralj je sprejel platno zasramovanja. Pa smo se kdaj vprašali, za koga je vse to sprejel? Odgovor je zelo preprost. Naš kralj je sprejel vse to, da je na prestolu križa lahko razširil roke, da bi objel VSE LJUDI in se ni oziral, koga bo in koga ne bo objel. OBJEL JE VSE NAS! Vse nas najmanjše.
Tema o sodbi se v današnjem bogoslužju prepleta s temo o Jezusu, dobrem Pastirju. V Psalmu velikokrat molimo: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka; na sočne pašnike me vodi«.
Smisel je jasen: danes se nam Kristus da prepoznati kot Dobri Pastir, nekega dne pa bo prisiljen biti naš Sodnik. Zdaj je čas usmiljenja, takrat pa bo čas pravičnosti. Na nas pa je, da izberemo, dokler imamo čas, s kom se hočemo srečati. Upam, da nam je čas, ki smo ga to leto preživeli, pomagal bolje spoznati Dobrega Pastirja in se tako ne bomo bali Sodnika.
Dragi bratje in sestre, upanje moramo imeti v srcu. In to upanje nam lahko prikaže tudi naslednja zgodba:
Leta 1989 je močan potres porušil številne stavbe v Armeniji, umrlo je trideset tisoč ljudi. Sredi tega opustošenja in zmede je neki oče pustil ženo v zavetju varnega doma in odhitel v šolo, kjer naj bi bil njegov sin. Toda poslopje šole je bilo sploščeno kot palačinka. Po začetnem šoku se je spomnil obljube, ki jo je dal sinu: »Ni važno, kaj se zgodi, vedno te bom prišel iskat!« Ko je pogledal na kup ruševin, ki so bile nekoč šola, se je zdel vsak trud brezupen, a obljuba, ki jo je dal sinu, mu ni dala miru. Spomnil se je, da naj bi bila sinova učilnica v desnem kotu stavbe. Stekel je tja in začel kopati po ruševinah. Vsi so mu govorili, da je njegov trud brez pomena in da se izpostavlja nevarnosti, a on je kopal in kopal in v osemintrideseti uri kopanja je odstranil kamnit blok ter zaslišal sinov glas. Tudi on je zaklical njegovo ime in nazaj je zaslišal glas: »Oče! Tu sem! Sošolcem sem rekel, naj ne skrbijo. Dejal sem jim: če si živ, me boš prišel rešit. In ko boš rešil mene, bodo rešeni tudi oni. Saj si mi obljubil: ''Ni važno, kaj se zgodi, vedno te bom prišel iskat! In res si prišel, oči!«
Dragi bratje in sestre, v tem ponovnem času karantene, ki traja že nekaj časa in ne vemo koliko časa bo še trajala, smo vsi povabljeni, da nadomestimo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu ali TV oziroma spletu. Vsi verniki smo povabljeni, da v tem času, posvetimo svoj čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čim prejšnji konec epidemije. Vabim vas, da se pridružite skupni molitvi ob 20h, ko se oglasijo sostrski zvonovi.
Glavna vrata cerkve v Sostrem so za osebno molitev odprta do vetrolova vsak dan od 10h do 18h. Ob 18h pa lahko prejmete tudi obhajilo. Obhajilo ob nedeljah lahko prejmete na Javorju ob 8.30 in v Sostrem še ob 9.30 in 18h.
Prosim mlajšo generacijo oziroma vse, ki ste vajini dela z računalnikom, da ste starejšim in najbolj ranljivim v tem času v pomoč. Da jih obvestite, jim preberete ali natisnete tudi ta moja sporočila in oznanila.
Z novim cerkvenim letom, zlasti ob nedeljah, boste lahko na internetni strani župnije prejeli tudi posebne spodbude oziroma molitvene predloge ob adventnem vencu.
Dragi bratje in sestre, ta preizkušnja nas vse najprej uči naše majhnosti in spoznanja krhkosti. Tako mikroskopsko majhna stvar, kot je virus, lahko ustavi ves svet. To nas uči ponižnosti.
Želim vam obilo zdravja, Božje navzočnosti in blagoslova. Ostanimo povezani v molitvi.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha
naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.
Sveta Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
Sveti Rok, priprošnjik zoper kužne bolezni, prosi za nas!